Informacijsko pravo

"Smo pravna pisarna specializirana za informacijsko pravo."

V pisarni JK Group smo specializirani za pravno svetovanje in sestavo dokumentov na področju storitev informacijske družbe (INTERNET in IT), s katerimi se danes srečuje že prav vsako podjetje. Vedno več pa je podjetij, ki so od informacijske tehnologije celo življenjsko odvisna. S kombinacijo svojih izkušenj iz informacijskega prava ter poznavanja značilnosti številnih informacijskih projektov uspešno zmanjšujemo razkorak med zakonodajo in informatiko. S tem nudimo svojim strankam večjo pravno varnost.

Pomembno je, da se ureditev medsebojnih razmerij ne lotevamo sami, pač pa to prepustimo izkušenim pravnim strokovnjakom. Glavni razlog za sestavo pogodbe/pravnega dokumenta je pravna zaščita za primere, ko se eden od partnerjev ne drži dogovora. Takrat je še posebej pomembno, da so pravni odnosi in dokumenti urejeni s strani specializiranih pravnikov, ki razumejo zakonodajo in dejavnost, v kateri delate. V praksi se izkaže, da je še toliko bolj pomembno, ko poslujete skupaj s prijatelji.

A. Področja delovanja:

1. IT pogodbe (pravna ureditev pogodbenih odnosov v IT)

Ker gre pogosto za dolgoročne pogodbe, ki lahko bistveno vplivajo na poslovanje podjetja in na njegovo možnost prilagajanja spremembam, je izredno pomembno, da so sestavljene tako, da podjetje z njimi zavaruje svoje vitalne interese.
IT pogodbe pripravijo ali revidirajo naši strokovnjaki, ki združujejo poznavanje prava in sodobnih tehnologij. Minimalen strošek za pregled pogodbe pred podpisom se lahko hitro povrne kot velik prihranek.

Nekatere najpogostejše IT pogodbe so:

Pogodba o naročilu računalniškega programa
Prodajna pogodba za strojno opremo
Licenčna pogodba
Pogodba o najemu programske opreme
Pogodba o najemu strojne opreme
Pogodba o pogojih za dostop do izvorne kode programa (escrow pogodba)
Pogodba o izdelavi in vzdrževanju spletnega portala
Pogodba o gostovanju spletnega portala
Pogodba o zakupu spletnega oglaševalskega prostora
NDA (non-disclosure agreement; dogovor o varovanju zaupnih podatkov)

Uporaba zakonov, pomembnih za področje IT pogodb:

OZ - Obligacijski zakonik
ZASP - Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
ZEPEP - Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu
ZEKom - Zakon o elektronskih komunikacijah
ZMZPP - Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku

Primer: naročnik lahko implementira še tako napredno informacijsko rešitev, a če ima glede nadgradenj in posodobitev pogodbeno zvezane roke, pomeni, da se bo prej ali slej soočil z visokimi stroški ali pa s tehnološkim nazadovanjem. Na drugi strani pa je potrebno ponudnika IT rešitev dobro zavarovati, predvsem za primer neplačil ter zavarovati pred povečanimi stroški zaradi neodzivnosti ali dodatnih želja naročnika.

2. E-poslovanje (poslovanje na internetu, spletna prodaja)

Podjetja, ki upravljajo s spletnimi portali, s tem prevzemajo številne obveznosti, ki so določene v različnih zakonih. Če na portalu tudi prodajajo izdelke ali storitve, je teh obveznosti še več. Gre za obveznosti v zvezi z razkritjem določenih podatkov, spoštovanje določb glede varstva potrošnikov, posebnosti glede sklepanja pogodb v elektronski obliki, obveznosti v zvezi s pridobivanjem in hrambo osebnih podatkov, omejitve glede direktnega marketinga ipd.
Naši strokovnjaki svetujejo in izvedejo potrebne prilagoditve obvestil, sporočil in splošnih pogojev, s čimer podjetje zadosti zakonskim zahtevam, obenem pa v kar največji meri ohrani osnovno poslanstvo spletnega portala.
Tržni inšpektorat je v enem letu ob inšpekcijskih pregledih v več kot 89% primerih spletnih trgovin, v več kot 81% primerih ponudnikov mobilnih vsebin in v več kot 63% primerih trženja po e-pošti ugotovil kršitve zakonodaje. Navedeno je dober pokazatelj, da veliko ponudnikov še vedno nima ustrezno pravno urejenega e-poslovanja.
Podjetja, ki na spletu ponujajo blago ali storitve potrošnikom (fizičnim osebam), morajo poleg splošnih upoštevati še posebna pravila, ki varujejo potrošnike, kot je obveznost razkritja, seznanitve in obveščanja, posebnosti glede odstopa od pogodbe in druge.

Podjetja, ki preko spleta ponujajo blago ali storitve potrošnikom (fizičnim osebam), morajo poleg splošnih upoštevati še posebna pravila, ki varujejo potrošnike, kot je obveznost razkritja, seznanitve in obveščanja, posebnosti glede odstopa od pogodbe in druge.

Nekateri najpogostejši dokumenti so:

Splošni pogoji poslovanja spletnega mesta oziroma spletne trgovine
Politika varstva osebnih podatkov in zasebnosti
Pogoji za odstop od pogodbe in vrnitev kupljenih artiklov
Izjave o izključitvi ali omejitvi odgovornosti (disclaimer)
Pravna obvestila, opozorila in izjave na portalu
Pogodba o vključitvi izdelkov drugega podjetja v spletno trgovino

Uporaba zakonov, pomembnih za področje e-poslovanja:

ZEPT - Zakon o elektronskem poslovanju na trgu
OZ – Obligacijski zakonik
ZEPEP – Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu
ZVPot - Zakon o varstvu potrošnikov
ZVOP-1 Zakon o varstvu osebnih podatkov

3. Odgovornost za vsebine na spletu

Že dolgo je jasno, da svetovni splet ni „svet“, v katerem je vse dovoljeno in kjer ne veljajo nobena pravila. S spletnim komuniciranjem, objavljanjem vsebin, omogočanjem objavljanja in gostovanja ter drugimi aktivnostmi je mogoče poseči v pravice tretjih oseb, kršiti predpise ali celo storiti kazniva dejanja.

Vsako podjetje, ki se ukvarja z naštetimi aktivnostmi – to pa je danes skoraj vsako podjetje – se mora zavedati, kakšna je njegova potencialna odgovornost v zvezi z objavo ali omogočanjem objave vsebin v spletu in kako se ji lahko izogne ali jo vsaj omeji, s tem pa zniža nevarnost glob in odškodnin kot posledice odškodninskih tožb.

Dokumenti s tega področja so:

Politika varnega spletnega komuniciranja (interni akt podjetja)
Izjava zaposlenega (pogodbenega sodelavca) o seznanjenosti s politiko spletnega komuniciranja
Obrazec za odstranitev ali blokado škodljive vsebine („notice and take down“) - za uporabnike portala
Pogoji za objavo vsebin na spletnih forumih, v klepetalnicah, socialnih omrežjih ipd.
Zahtevek za prenehanje kršitev

Uporaba zakonov, ki urejajo odgovornost za vsebine na spletu:

ZEPT - Zakon o elektronskem poslovanju na trgu
OZ – Obligacijski zakonik
ZEKom – Zakon o elektronskih komunikacijah
KZ-1 – Kazenski zakonik

4. Varovanje osebnih podatkov v elektronskih okoljih

Zakon o varstvu osebnih podatkov ZVOP-1 vsem podjetjem in drugim subjektom, ki razpolagajo z osebnimi podatki (zaposlenih, strank, honorarnih sodelavcev, študentov, potencialnih strank, udeležencev seminarjev …) nalaga aktivno delovanje z namenom zavarovanja teh podatkov, za kršitve pa predpisuje visoke globe.
V elektronskih okoljih (splet, SMS, telefon) je treba poleg varovanja še posebno pozornost nameniti načinu, na katerega podjetje pride do osebnih podatkov. Nezakonito zbiranje ima namreč lahko za podjetje daljnosežne posledice.

Zgolj formalna opredelitev ukrepov in postopkov za zavarovanje osebnih podatkov ni dovolj, da bi bilo vaše podjetje varno pred ukrepi Informacijskega pooblaščenca, saj število pregledov iz leta v leto močno narašča. Z našo pomočjo lahko v podjetje vpeljete delujoč in preverjen sistem, ki ga je mogoče tudi dejansko izvajati in preverjati njegovo delovanje. S tem se izognete globam in odškodninskim zahtevkom uporabnikov. Strankam pa svetujemo tudi pri tekočih akcijah in projektih.
Informacijska pooblaščenka za konkretno leto navaja, da se »Število prijav in pritožb zaradi suma kršitev določb ZVOP-1- v primerjavi s statističnimi podatki iz preteklih let še vedno hitro povečuje.« V konkretnem letu je tako vodila že kar 635 inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov.

Dokumenti s tega področja so:

Analiza stanja s predlogi za izboljšave na področju varovanja osebnih podatkov
Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov (s posebnimi pravilniki za videonadzor, biometrijo itd.)
Katalogi zbirk osebnih podatkov
Pogodba s pogodbenim obdelovalcem osebnih podatkov
Akt o določitvi odgovornih oseb in pooblaščenih obdelovalcev osebnih podatkov
Izjava zaposlenih (pogodbenih sodelavcev) o seznanjenosti s pravilnikom

Uporaba zakonov, ki pretežno določajo Varovanje osebnih podatkov:

ZVOP-1 - Zakon o varstvu osebnih podatkov
ZinfP – Zakon o informacijskem pooblaščencu
Načelna mnenja Informacijskega pooblaščenca

5. Varstvo poslovnih skrivnosti in občutljivih podatkov

Sodobna podjetja razpolagajo z vedno večjimi količinami podatkov. Mnogi med njimi so zaupne narave – podjetje bi lahko utrpelo ogromno škodo, če bi se z njimi seznanile nepooblaščene osebe. Po drugi strani pa mora biti za uspešno poslovanje pretok informacij znotraj podjetja ter z njegovimi poslovnimi partnerji čim bolj tekoč in podvržen čim manj formalizmom in omejitvam. Določitev občutljivih podatkov in način ravnanja z njimi mora zato vedno biti rezultat skrbnega tehtanja in kompromisa.

Dokumenti s tega področja so:

Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti in občutljivih podatkov
Pravilnik o ravnanju s podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost in z občutljivimi podatki
Izjava zaposlenih (pogodbenih sodelavcev) o seznanjenosti z dolžnostjo varovanja poslovne skrivnosti in občutljivih podatkov
Ustrezne klavzule v pogodbah o zaposlitvi in pogodbah z zunanjimi sodelavci

Uporaba zakonov, ki pretežno urejajo področje Varstva poslovnih skrivnosti in občutljivih podatkov:

ZGD-1 – Zakon o gospodarskih družbah
ZDR – Zakon o delovnih razmerjih
OZ – Obligacijski zakonik

6. Zavarovanje informacijske intelektualne lastnine

Intelektualna lastnina – blagovne in storitvene znamke, patenti, modeli, geografske označbe, avtorske in sorodne pravice – je za mnoga podjetja celo pomembnejša od „fizične“ lastnine. Nosilci pravic intelektualne lastnine se v elektronskih okoljih soočajo z novimi izzivi, kot je npr. enostavnost reprodukcije in distribucije avtorskih del v milijonih primerkov z minimalnimi stroški. Dobra pravna zaščita pravic intelektualne lastnine ter nadzor nad njihovim spoštovanjem sta zato ključnega pomena za uspešno poslovanje podjetja.

Obenem je treba upoštevati, da zakonodaja s področja intelektualne lastnine prav pri računalniških programih odstopa od nekaterih uveljavljenih konceptov in določa pomembne izjeme, katerih nepoznavanje ima lahko za podjetje usodne posledice.

Dokumenti s tega področja so:

Splošni pogoji uporabe avtorskih del, objavljenih na portalu
Pravila objave avtorskih del uporabnikov na portalu (forumu, klepetalnic, socialnem omrežju)
Pravilnik o avtorskih delih, nastalih v delovnem razmerju
Pravilnik o izumih, nastalih v delovnem razmerju
Licenčna pogodba
Pogodba o (eksluzivni) distribuciji računalniškega programa
Pogodba o razvoju računalniškega programa
Pogodba o prenosu avtorskih pravic na računalniškem programu
Pogodba o prenosu pravic na bazi podatkov
Zahteva za prenehanje kršitev pravic industrijske lastnine

Uporaba zakonov, ki urejajo področje Informacijske intelektualne lastnine:

ZASP – Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
ZIL-1 – Zakon o industrijski lastnini
ZVTPPV – Zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij
ZPILDR – Zakon o izumih iz delovnega razmerja
OZ – Obligacijski zakonik

7. Nadzor nad delom zaposlenih (zasebnost na delovnem mestu)

Podjetje ima legitimno pravico, da odloča, kako smejo zaposleni uporabljati njegova komunikacijska sredstva in kanale (računalniki, mobilni telefoni, internet, e-pošta …) in da v primeru kršitev tudi ukrepa. Vendar pa ta pravica pogosto trči ob pravico zaposlenega do zasebnosti. Kljub temu, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pred kratkim razsodilo, da delodajalec lahko nadzira zasebne pogovore zaposlenih med delovnim časom, tovrstni nadzor še vedno predstavlja spolzko področje.

Zato se je treba vsakršnega posega v komunikacijsko zasebnost delavca lotiti skrajno previdno, ob vnaprej znanih pravilih in ob stalni asistenci kompetentnega pravnega strokovnjaka, specializiranega za informacijsko pravo. Nezakoniti ali prekomerni posegi lahko predstavljajo mobing, s tem pa se podjetje izpostavlja nevarnosti visokih odškodninskih tožb.

Skupaj s podjetjem oblikujemo politiko uporabe informacijsko komunikacijske opreme, ki je last podjetja, in pripravimo ustrezne splošne akte in/ali klavzule v pogodbah o zaposlitvi ter obvestila delavcem, s katerimi jih prepričamo, da je zanje bolje, da politike ne kršijo, ker bodo sicer ustrezno sankcionirani.

Primer: Računalnik je last podjetja, dostop do interneta plačuje podjetje, delavca plačuje podjetje. Kljub temu delavec internet in e-pošto uporablja za zasebne namene. Kako naj podjetje ob takem stališču sploh zavaruje svoje legitimne interese, prepreči odtekanje zaupnih informacij iz podjetja in sankcionira težavne delavce?

Dokumenti s tega področja so:

Pravilnik o uporabi službene komunikacijske opreme
Izjava zaposlenega o seznanjenosti s pravilnikom o uporabi službene komunikacijske opreme
Ustrezne klavzule v pogodbah o zaposlitvi in pogodbah z zunanjimi sodelavci

Uporaba zakonov, ki pretežno določajo Nadzor nad delom zaposlenih:

Ustava RS
ZDR – Zakon o delovnim razmerjih
ZVOP-1 – Zakon o varstvu osebnih podatkov
KZ-1 – Kazenski zakonik

8. E-arhiviranje, e-hramba in izdelava notranjih pravil

E-hramba in e-arhiviranje je za podjetja vedno bolj pomemben korak pri optimizaciji procesov in stroškov. Poleg izbora sistema za e-hrambo pa vas bo čakalo tudi relativno zahtevno delo ureditve notranjih pravil podjetja in prijava za akreditacijo. Pri tem vam lahko družba JK Group pomaga s svetovanjem, koordinacijo priprave pravil znotraj družbe oz. vam izpeljemo celotni postopek izdelave notranjih pravil in akreditacije storitev in opreme.
Notranja pravila služijo predvsem za zagotavljanje pravne veljavnosti elektronsko hranjenih dokumentov. ZVDAGA namreč pravno veljavnost le-teh veže na obstoj (in izvajanje) potrjenih notranjih pravil.

Dokumenti s tega področja so:

Notranja pravila za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki
Drugi notranji akti, ki so potrebni za sprejem notranjih pravil za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki (tudi revizija obstoječih aktov)

Uporaba zakonov, ki pretežno določajo e-hrambo:

ZVDAGA – Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih
ZEPEP – Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu
ZPP – Zakon o pravdnem postopku
ZUP – Zakon o splošnem upravnem postopku
ZKP – Zakon o kazenskem postopku

9. Korporativno komuniciranje

Naši strokovnjaki poskrbijo za zaščito vaših pravic pred zlonamernimi izjavami in objavami tretjih oseb ali medijev, obenem pa bdijo nad tem, da ne bi informacije, ki jih vaše podjetje javno objavi ali posreduje, kršile predpisov ali posegale v pravice potrošnikov, drugih podjetij ali tretjih oseb ali podjetju povzročala škode. S tega vidika je pomembno, da ima podjetje sprejeta ustrezna pravila o tem, kdo v podjetju lahko posreduje kakšno informacijo v javnost, ter definirane odgovornosti zaposlenih glede korporativnega komuniciranja.

Dokumenti s tega področja so:

Pravilnik o korporativnem komuniciranju (interni akt)
Izjava o izključitvi ali omejitvi odgovornosti glede posredovanih sporočil
Zahteva za objavo popravka
Zahteva za objavo odgovora (prikaz nasprotnih dejstev)
Zahteva za prenehanje komuniciranja, ki škoduje ugledu podjetja
Vloga/prijava medija za vpis v razvid medije

Uporaba zakonov, ki pretežno urejajo Korporativno komuniciranje:

ZMed – Zakon o medijih
OZ – Obligacijski zakonik
KZ-1 – Kazenski zakonik

10. Dostop do informacij javnega značaja

Vsakdo, vključno s podjetji, je upravičen do pridobitve informacije javnega značaja, to pa je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organov in institucij javnega sektorja. Pod določenimi pogoji lahko podjetja te informacije tudi ponovno uporabijo, izboljšajo, oplemenitijo in to dodano vrednost komercialno ponudijo.

Vse javnopravni subjekti (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb ) pa morajo na drugi strani izpolniti obveznosti, ki jim jih nalaga zakonodaja glede zagotavljanja informacij javnega značaja in njihovega posredovanja.

Dokumenti s tega področja so:

Zahteva za dostop do informacij javnega značaja
Zahteva za ponovno uporabo informacij javnega značaja
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za dostop ali ponovno uporabo
Tožba v upravnem sporu zoper odločitev o pritožbi
Katalog informacij javnega značaja
Stroškovnik za posredovanje in ponovno uporabo informacij javnega značaja

Uporaba zakonov, ki pretežno določajo Dostop do informacij javnega značaja:

ZDIJZ – Zakon o dostopu do informacij javnega značaja
ZinfP – Zakon o informacijskem pooblaščencu
ZTP – Zakon o tajnih podatkih
ZVOP-1 – Zakon o varstvu osebnih podatkov

B. Izobraževanja, ki jih izvajamo za stranke:

• Pravne določbe poslovanja preko spleta
• Varovanje osebnih podatkov in zasebnosti
• Direktni marketing in zakonodaja
• IT pogodbe
• Izobraževanja po naročilu

Razumemo pravo in zakonodajo ter poznamo informacijske tehnologije in storitve informacijske družbe. Zato lahko prilagajamo podrobnosti in detajle v pravnih dokumentih v korist naših naročnikov. V temu pa se pokaže višja kakovost in dodana vrednost našega dela na področju informacijskega prava. Zato lahko bolje poskrbimo za pravno varnost vašega poslovanja.

Vabimo vas, da nas kontaktirate in se pogovorimo kako lahko pomagamo vaši družbi. Kontakti: 059-091-794 oz. na e-mail: info@jkgroup.si.