Ukinitev zemljiškega dolga – in izpodbijanje
Zemljiški dolg je z novim Stvarnopravnim zakonikom ukinjen. Zavarovanje terjatev z navedeno stvarno pravico torej ne bo več mogoče. Za uporabo in presojo tistih, ki so bili ustanovljeni pred uveljavitvijo sprememb, pa se uporabljajo določbe, veljavne pred spremembo.
Možnost izpodbijanja zemljiškega dolga
Spremenjen zakon ne ureja že ustanovljenih zemljiških dolgov. Torej, za te še vedno obstaja možnost izpodbijanja, če menite, da so bili ustanovljeni z namenom oškodovanja upnikov (tim. paulianska tožba), torej z goljufivim namenom lastnika nepremičnine. Pravni posel, s katerim je lastnik zemljišča zemljiško pismo (vrednostni papir, s katerim se ustanovi zemljiški dolg) prenesel na upnika iz zemljiškega dolga, mora obstajati in imeti veljavno podlago. V nasprotnem primeru je pravni posel ničen, zemljiško pismo pa se vrne k prvemu imetniku (lastniku nepremičnine, ki ga je izdal). Problemi pri uveljavljanju ničnosti in izpodbojnosti dejanj dolžnika pa ostajajo enaki, kot do sedaj (predvsem problem pasivne legitimacije, ko se ne ve, pri kom je zemljiško pismo).
Namen spremembe naj bi bil v preprečitvi nadaljnjih zlorab instituta zemljiškega dolga, predvsem z vidika varovanja upnikov. V zvezi s tem namenom je bil v sprejem vložen tudi Predlog novele Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, z določbo, da se po začetku pravdnega postopka ne more začeti postopek poplačila zemljiškega dolga.
Za oškodovanje upnikov pa, kljub sprejeti spremembi, obstajajo še druge 'možnosti', na katere bodite pri uveljavljanju terjatev in zahtevah za njihovo zavarovanje pozorni: delitev skupnega premoženja, darilne pogodbe, cesije, plačila preko asignacijskih pogodb in drugi pravni posli. Za zavarovanje terjatev pa na voljo ostajajo mehanizmi, kot so zastavna pravica in poroštvo, za namen lažje izterjave pa zapisi pravnih poslov v obliki neposredno izvršljivih notarskih zapisov.
Avtor: Mojca Bergant, pravna svetovalka Pravne pisarne JK Group
Objavljeno: December 2013
Oznake:
