Tudi pravnim osebam pripada pravica do zasebnosti!
Ustavno sodišče RS je pred kratkim odločilo , da tudi pravna oseba uživa – sicer prilagojeno - ustavno varovano pravico do zasebnosti.
Ustava pravnim osebam zagotavlja možnost varovanja dejstev in podatkov o njihovem delovanju pred samovoljnimi posegi države in zasebnikov, jamči jim varstvo zasebnosti v prostoru, ki ni splošno dostopno javnosti in v katerem opravljajo dejavnost, pred neželenimi vdori ter možnost varnega in zasebnega komuniciranja na daljavo.
Ustavno sodišče poudarja, da pričakovana
prostorska zasebnost pravnih oseb sestoji iz dveh 'krogov zasebnosti':
- v zunanjem, širšem krogu pravna oseba ne more pričakovati zasebnosti, ki jo uživajo fizične osebe v smislu nedotakljivosti stanovanja; državni organi lahko zato - zaradi izvrševanja nadzora nad gospodarsko dejavnostjo – tudi brez sodne odločbe vstopajo v poslovne prostore pravnih oseb, ki niso odprti za javnost, in si jih vizualno ogledati, pri tem pa ne smejo odpirati skritih predelov ali zasegati stvari in opreme, ki se tam nahajajo;
- v notranjem, ožjem krogu pa lahko tudi pravna oseba pričakuje ustavno varstvo kot fizična oseba v smislu nedotakljivosti stanovanja. To pomeni, da morajo - če to storijo proti volji pravne osebe oziroma njenih pooblaščenih oseb - tudi državni organi imeti odločbo sodišča, če želijo vstopiti in opraviti podrobno preiskavo v skritih delih poslovnih prostorov pravne osebe; omenjeno seveda presega vpogled v listine in njihovo pridobitev, ki jih mora pravna oseba že na podlagi predpisov predložiti pristojnim državnim organom pri njihovem izvrševanju nadzora nad njenim poslovanjem.
Tudi
omejevanje komunikacijske zasebnosti je – tako kot v primeru fizičnih oseb –
dopustno le, ko je to nujno za:
- uvedbo in potek kazenskega postopka (pri čemer je mišljen širši del kaznovalnega prava, in sicer tudi postopki o prekrških pravnih oseb, ki so po svoji naravi in strogosti sankcij primerljivi s kaznivimi dejanji) ali
- za varnost države (tj. državne varnosti ali javne varnosti).
Je pa res, da sta tako prostorska kot tudi komunikacijska zasebnost pravnih oseb
varovani manj intenzivno kot pri fizičnih osebah, kar se npr. odraža v blažjih pogojih za odreditev posega v zasebnost (tako na abstraktni ravni kot v konkretnih postopkih), v možnosti odreditve bolj invazivnih in dolgotrajnih posegov ipd., ne more pa se odražati v opustitvi ustavne zahteve po sodni odločbi, katere namen je preprečiti zlorabe in zagotoviti enako pravno obravnavanje vseh subjektov.
Avtor: Maja Koželj, pravna svetovalka JK Group d.o.o.
Objavljeno: junij 2013
Oznake:
pravno svetovanje
