Status direktorja v enoosebni družbi
Vrhovno sodišče RS je že leta 2009 razsodilo, da družbeniki enoosebnih družb (torej 100 % lastniki) za opravljanje poslovodne funkcije ne morejo biti v delovnem razmerju v svoji družbi.
S teoretičnega vidika v primerih enoosebnih kapitalskih družb, ko je ustanovitelj (edini družbenik) hkrati tudi poslovodna oseba (direktor), bi ta zastopal družbo tudi v primeru sklenitve delovnega razmerja. Če bi sklenil delovno razmerje sam, bi bil hkrati delojemalec in zastopnik delodajalca. Kot zastopnik delodajalca bi si moral organizirati delovni proces, se nadzorovati in si dajati navodila za delo, si zagotavljati delo in izplačilo plače ter v primeru neizvrševanja svojih obveznosti - bodisi kot delavca bodisi kot delodajalca - sprejeti ustrezne ukrepe (redna / izredna odpoved, disciplinska odgovornost itd.) in uveljaviti sodno varstvo svojih pravic. Torej je po mnenju Vrhovnega sodišča logičen sklep, da direktor ne more biti hkrati tudi zaposleni, saj ne more hkrati nastopati v dveh vlogah: poslovodje in delavca. Poslovodne osebe, ki so hkrati direktorji in družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno in z vsemi obligatornimi sestavinami sklenjeni pogodbi o zaposlitvi (ki jo hkrati podpišejo v vlogi delojemalca in delodajalca) niso in ne morejo biti v delovnem razmerju v svoji družbi.
Nekoliko drugačno stališče je zavzela DURS, ki dohodke poslovodje (in edinega družbenika) z vidika dohodnine obravnava kot plačo:
„Za davčno obravnavo dohodka ni odločilna vrsta pogodbe, temveč vsebina dohodka. Dohodki edinega lastnika – poslovodne osebe, ki jih prejme od svoje družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini - Zdoh-2 (Uradni list RS, št. 13/2011 - UPB7). Dohodki, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za svojo družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu Zdoh-2.“ (Pojasnilo DURS z dne 23.11.2011)
Po predpisih o pokojninskem zavarovanju edini družbenik, ki je hkrati poslovodja, ni delojemalec, temveč je skladno s 15. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; trenutno veljavno besedilo: klik) samozaposlena oseba.
V 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 je namreč izrecno določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. To pomeni, da je podlaga za zavarovanje že sam zakon. Po tej določbi se štejejo za samozaposlene osebe in so zavarovani na zavarovalni podlagi s šifro 040. Le izjemoma lahko tudi na zavarovalni podlagi s šifro 103, če iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zato za direktorja družbe, ki je hkrati tudi lastnik te iste družbe, za opravljanje funkcije poslovodne osebe (direktorja) z družbo ni potrebna formalno sklenjena pogodba o zaposlitvi. Pri tem je bistveni element, da družbenik prevzame vodenje družbe in se vpiše v sodni register kot direktor družbe ter da ni zavarovan na drugi osnovi (npr. ni v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu).
Družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati njen poslovodja (direktor), plačuje tudi druge socialne prispevke, in sicer za:
- obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ);
- zavarovanje za starševsko varstvo, urejeno v 5. točki 6. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP); ter
- zavarovanje za primer brezposelnosti po 6. alineji 54. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).
Tako družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati njen poslovodja, v družbi ni zaposlen.
Kljub temu plačuje prispevke in socialne dajatve, kot da bi bil zaposlen, le da je zavezanec za plačilo vseh prispevkov in dajatev on sam in ne družba kot delodajalec. Pri tem je razlika, ali je zavarovan le po osnovi 040 ali tudi po osnovi 112 (za primer brezposelnosti); v prvem primeru namreč ne plačuje prispevka za brezposelnost, v drugem primeru pa ga. Ker pa tak družbenik ne prejema plače (v tem primeru bi bila osnova za plačevanje prispevkov njegova - delavčeva bruto plača), je osnova za plačevanje prispevkov določena glede na izplačila, prejeta v preteklem obdobju na podlagi zadnje odločbe o odmeri dohodnine, pri čemer pa osnova ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove, ki trenutno znaša 852,40 EUR. S praktičnega vidika obdavčitve zato enoosebna družba ni optimalna rešitev. Predvsem, ker so lahko dajatve in prispevki bistveno višji od tistih, ki jih družbenik želi ali zmore plačati glede na poslovanje družbe v tekočem letu.
Avtor: Maja Koželj, pravna svetovalka JK Group
Objavljeno:
Oznake:
