Spremenjene okoliščine, nemožnost izpolnitve obveznosti in višja sila v času epidemije virusa corona (Covid-19)

Sklenjene pogodbe je treba izpolniti, kot se glasijo, razen …

Izjemoma zakonodaja omogoča, da stranka svoje pogodbene obveznosti ne izpolni in zahteva, da se sklenjena pogodba razveže, kar pomeni, da njeni pravni učinki prenehajo. Če se nasprotna stranka z razvezo pogodbe ne strinja, se lahko prva stranka obrne na sodišče in zahteva, da pogodbo razveže sodišče.

Govorimo o t.i. spremenjenih okoliščinah, ki jih slovenski Obligacijski zakonik opredeljuje kot:

•     okoliščine, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe;
•     otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ali pa se se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe;
•     zaradi njih pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je;
•     stranka, ki se nanje sklicuje, teh spremenjenih okoliščin ob sklenitvi pogodbe ni mogla predvideti, po sklenitvi pa se jim ni mogla izogniti oziroma odkloniti njihovih posledic.

Sodna praksa je dodala dodaten pogoj, da gre za zunanje okoliščine, ki so neodvisne od volje oziroma ravnanja stranke, ki se na spremenjene okoliščine sklicuje.

Dodatna pravila glede spremenjenih okoliščin so:

•     stranka se nanje ne more sklicevati, če so spremenjene okoliščine nastopile po izteku roku, v katerem bi morala izpolniti svojo obveznost (ne glede na to, ali je obveznost že izpolnila ali pa je z izpolnitvijo v zamudi);
•     Pogodba se ne razveže, če nasprotna stranka ponudi oziroma pristane na to, da se pogodba pravično spremeni;
•     četudi se pogodba razveže, lahko sodišče naloži stranki, ki je razvezo pogodbe zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

Podjetje (ali druga oseba), ki bi želelo epidemijo virusa Covid-19 (corona) izkoristiti za razvezo ali spremembo sklenjene pogodbe, bo torej moralo zadostiti vsaj naslednjim pogojem:

•     pogodba je bila sklenjena pred izbruhom virusa ali vsaj preden je postalo očitno, da gre za epidemijo in kakšne so (lahko) njene posledice;
•     rok za izpolnitev obveznosti še ni potekel;
•     izpolnitev obveznosti je sicer še vedno mogoča, vendar pa jo epidemija objektivno otežuje (zaradi omejevanja prevozov so se npr. stroški stranke z dostavo naročenega blaga bistveno zvišali);
•     zaradi česar bo stranka z izpolnitvijo pogodbe ustvarila izgubo.

Kaj pa če pogodbe sploh ni mogoče izpolniti?

Posledica epidemije Covid-19 (Corona) je lahko tudi ta, da izpolnitev pogodbene obveznosti za stranko ni samo otežena, pač pa nemogoča, npr. zato, ker država prepove promet z določenimi proizvodi, ki so predmet pogodbe (izpolnitev pogodbe kasneje, po koncu prepovedi, pa za naročnika ne bi imela več smisla).

Pravilo iz Obligacijskega zakonika določa, da v tem primeru obveznost stranke, ki je ne more izpolniti, preneha. Stranka je torej prosta svoje obveznosti, vendar pa mora dokazati “okoliščine, ki izključujejo njeno odgovornost” - dokazati bo torej morala, da je naredila ali poskusila narediti vse, kar je bilo v njeni moči (in kar bi bilo razumno), da bi obveznost izpolnila.

S prenehanjem obveznosti ene stranke preneha tudi obveznost nasprotne stranke, npr. obveznost plačila za naročeno blago.

Če je se nemožnost izpolnitve ene stranke nanaša le na del obveznosti (npr. ne more dostaviti dela naročenega blaga), lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti (npr. plačilo le za dobavljeni del blaga).

Če se nasprotna stranka ne strinja, je dokazno breme, da obveznosti ni bilo mogoče izpolniti, na stranki, ki se na to sklicuje.

Neodgovornost za škodo zaradi višje sile

Splošno pravilo je, da mora stranka, ki ni izpolnila pogodbe ali je zamudila z njeno izpolnitvijo ali katere izpolnitev je imela napake, nasprotni stranki povrniti škodo, ki ji je s tem nastala. Gre torej za primere, ko je pogodba ostala v veljavi in ni bila razvezana ali prilagojena.

Izjema od tega pravila je t.i. višja sila: okoliščine, nastale po sklenitvi pogodbe, ki jih stranka ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Tudi tu je sodna praksa dodala pogoj, da mora iti za zunanji dogodek, torej dogodek, ki ne izvira iz sfere stranke, ki se sklicuje na višjo silo.

Ob tem je dobro poznati še eno pravilo Obligacijskega zakonika, in sicer dolžnost obveščanja nasprotne stranke. Stranka, ki se sklicuje na višjo silo, lahko vseeno odgovarja za škodo, ki je nastala nasprotni stranki zato, ker je prva stranka ni pravočasno obvestila o nastopu višje sile in posledično nasprotna stranka ni mogla ustrezno reagirati in prilagoditi svojega ravnanja, npr. pravočasno poiskati alternativnega dobavitelja blaga.

Kaj naj torej storimo?

Nemogoče je kar generalno reči, da predstavlja epidemija Covid-19 (Corona) primer spremenjenih okoliščin ali višje sile ali da je zaradi nje izpolnitev določene obveznosti nemogoča. Ali to drži ali ne, je odvisno od vseh okoliščin določenega primera: kdaj je bila sklenjena pogodba, za kakšno obveznost gre, kaj je stranka ukrenila, da bi se izognila njenim posledicam in podobno.

Če ste v dvomih, ali se lahko sklicujete na insitute, opisane v tem članku, ali če se nanje sklicuje nasprotna stranka, pa ne veste, kaj storiti, pošljite sporočilo na info@jkgroup.si ali pokličite na 0590 91 794 in naj naši strokovnjaki preučijo zadevo in vam svetujejo.

---

Avtor: JK Group
 
Objavljeno: 20.3.2020

Oznake: korona, corona, covid-19, sars, epidemija, spremenjene okoliščine, višja sila, veljavnost pogodbe, razveza pogodbe, prenehanje obveznosti, sprememba pogodbe, aneks k pogodbi, force majeure