Prisilna poravnava in stečaj – Razlike
Ob večjih finančnih težavah podjetja vse večkrat slišimo, da se je nad podjetjem pričel postopek stečaja ali prisilne poravnave; ti so postali že del vsakdana v našem gospodarstvu.
Kaj pa to pravzaprav pomeni in kakšne so razlike med obema postopkoma?
STEČAJ
Stečaj pomeni
konec poti prezadolženega podjetja, saj po zaključenem stečajnem postopku preneha obstajati. Načeloma se postopek stečaja uvede nad dolžnikom, ki je dlje časa prezadolžen ali plačilno nesposoben in tako ni sposoben izpolnjevati svojih obveznosti do upnikov po dinamiki zapadlosti.
Postopek stečaja lahko predlagajo dolžnik sam, osebno odgovorni družbenik dolžnika, upnik ali Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije. V postopku se vnovči celotno premoženje dolžnika, izkupiček pa se sorazmerno razdeli med upnike, ki so
pravočasno prijavili svoje terjatve. V postopku stečaja vodi posle insolventnega dolžnika stečajni upravitelj, ki dolžnika tudi zastopa v raznih pravnih in dejanskih poslih. Upravitelj mora med postopkom ves čas varovati interese upnikov in skrbeti, da upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnava enako. Tako ne sme dopustiti, da posamezni upniki v stečajnem postopku dosežejo prednostno plačilo na škodo drugih upnikov. V ospredju so interesi upnikov in njihovo poplačilo, interesi družbenikov ali delničarjev pa so potisnjeni v ozadje.
O razpisanem stečajnem postopku nad dolžnikom se seznanimo na strani AJPES, saj dolžnik o uvedbi stečajnega postopka ni dolžan obvestiti upnikov. Priporočamo, da si za preverjanja stanja pripravite opomnik in sistematično vsak mesec preverjate morebitne insolventne postopke nad dolžnikom. Roki za odziv na postopek (prijava terjatev) so namreč kratki in lahko se zgodi, da jih zamudimo; s tem vaša terjatev do dolžnika dokončno ugasne, vi pa izgubite pravico do poplačila svojih terjatev. Rok za prijavo terjatev je tri mesece po objavi o začetku stečajnega postopka. Prijava terjatev se skupaj z vsemi dokaznimi listinami posreduje pristojnemu sodišču (in ne stečajnemu upravitelju!). Na strani AJPES lahko sami spremljate tudi sam postopek stečaja, saj podobno kot o uvedbi stečajnega postopka, upnik ni obveščen niti o ostalih procesnih dejanjih v postopku (sklepi, končni seznam …).
Lahko pa za spremljanje stanja dolžnikov najamete našo pisarno, da mesečno spremljamo ali so morebiti šli v stečaj ali prisilno poravnavo.
PRISILNA PORAVNAVA
Pri prisilni poravnavi je namen
obraten kot pri stečaju; cilj postopka je omogočiti insolventnemu dolžniku, da se finančno prestrukturira, postane plačilno sposoben in tako
nadaljuje svoje poslovanje. Upniki imajo v tem postopku večjo moč in boljše možnosti za poplačilo.
Predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave lahko da dolžnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika, o začetku postopka pa odloča sodišče. Po uvedbi postopka je glavna odločitev o poplačilu dolga pridržana upnikom, ki so v postopku pravočasno prijavili svojo terjatev. Ti tako glasujejo o predlaganem načrtu prisilne poravnave, za njeno potrditev pa morajo glasovati toliko upnikov, da njihove terjatve po višini predstavljajo vsaj 60 % vseh priznanih terjatev do dolžnika.
Za pridobitev glasovalnih pravic v postopku prisilne poravnave je potrebno terjatev prijaviti, in sicer
v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka, ki je objavljen na AJPES. Dolžnik tudi v tem postopku ni dolžan obvestiti upnikov o začetku postopka, zato se svetuje, da se stanje dolžnika redno preverja.
Posledice zamude roka za prijavo terjatve pa v postopku prisilne poravnave niso tako hude kot pri stečaju. Upnik v tem primeru namreč svoje terjatve ne izgubi, saj prisilna poravnava velja za vse terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, tudi tiste, ki jih upnik ni prijavil, vendar slednji v tem primeru izgubi glasovalno pravico. To pomeni, da o predlaganem postopku prisilne poravnave odločajo le upniki, ki so svojo terjatev prijavili pravočasno.
Potrjena prisilna poravnava pa ne učinkuje na prednostne terjatve (npr. plača za zadnje tri mesece pred uvedbo insolventnega postopka), terjatve, zavarovane z ločitveno pravico (npr. vknjižena hipoteka), in za izločitvene pravice (ko je stvar dejansko v lastni nekoga drugega).
Avtor: Pravna pisarna JK Group
Objavljeno:
Oznake:
