Prepoved ustanavljanja podjetij le z dokazili
Ustavno sodišče RS je dne 25. aprila 2013 odločilo o 'usodi' spornih določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določajo omejitve (prepovedi) glede ustanavljanja, vodenja in nadziranja družb.
Izpodbijane določbe 1. do 4. odstavka 10.a člena ZGD-1 so določale, da ne more biti ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali organa nadzora ali podjetnik tista oseba, ki je član poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, in oseba, ki je takšno funkcijo opravljala v dveh letih pred začetkom takšnega postopka. Navedene prepovedi predstavljajo omejitev pravice do svobodne gospodarske pobude (1. odst. 74. člena Ustave RS), prenehale pa bi le v primeru, če bi prizadeti posameznik sam (v nepravdnem postopku) dokazal, da je v družbi, nad katero je bil začet eden od omenjenih postopkov, ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Izpodbijana ureditev je torej temeljila na – sicer izpodbojni – zakonski domnevi, da oseba, ki je bila član poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja,
ni ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, prepoved (biti ustanovitelj, družbenik, član poslovodstva ali nadzornega sveta ali podjetnik) pa bi nastopila
že po sili zakona (ex lege), tj. z začetkom enega od navedenih postopkov.
V praksi bi to pomenilo, da bi bila posamezniku v
času od začetka postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja pa do pravnomočne odločitve sodišča v nepravdnem postopku (v katerem bi posameznik izpodbijal zakonsko domnevo, da je povzročil ali prispeval k insolventnosti družbe)
odvzeta podjetniška svoboda; v kolikor pa se za izpodbijanje domneve ne bi odločil, bi prepoved podjetniškega udejstvovanja veljala kar 10 let od dokončanja postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.
Ustavno sodišče je ocenilo, da so izpodbijani ukrepi prekomerni, saj teža njihovih posledic presega koristi, ki jih ukrepi prinašajo (tj. izločitev določenih posameznikov iz gospodarskega življenja zaradi varstva upnikov in varovanja integritete poslovnega okolja), in je določbe 1. do 4. odstavka 10.a člena ZGD-1
razveljavilo.
Ustavno sodišče pa je
ohranilo v veljavi določbe (6. odstavek 10.a člena ZGD-1), ki
prepovedujejo ustanoviti družbo ali postati družbenik ali podjetnik osebi, ki je:
- bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje ali socialo,
- bila zoper njo s pravnomočno sodbo ugotovljena odgovornost zaradi spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1),
- predlogu za vpis v register priložila neresnično izjavo o tem, da imajo vse kapitalske družbe, v kapitalu katerih je udeležena z več kot 25 odstotki, poravnane vse davke in prispevke (druga alineja 4. točke 3. odstavka 27. člena Zakona o sodnem registru),
- bila kot družbenik z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu ali je bila član poslovodstva ali organa nadzora kapitalske družbe, za katero je bila pravnomočno ugotovljena ničnost, ker je bil namen delovanja ali dejavnosti družbe v nasprotju z normami javnega reda, tj. z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.
V teh primerih je posameznik zaradi svojih konkretnih preteklih ravnanj
izgubil zaupanje skupnosti, ki je odvisna od integritete poslovnega okolja. Ustavno sodišče zato meni, da zakonodajalec zaradi izgube tega zaupanja utemeljeno omejuje premoženjsko svobodo takega posameznika na način, da mu je za določen čas preprečeno pridobivati lastnino prek ustanavljanja novih gospodarskih subjektov. AJPES ocenjuje, da se bodo postopki za vpis v sodni register, ki se sedaj trajali do nekaj dni, zaradi ohranitve 5. in 6. odstavka 10.a člena ZGD-1 podaljšali na okoli mesec ali dva.
Prav tako je ustavno sodišče
ohranilo v veljavi določbe o odvzemu pooblastil oz. odpoklicu članov poslovodstva in organa nadzora. Kljub temu, da tudi ta ureditev temelji na enaki izpodbojni pravni domnevi kot ureditev po 10.a členu ZGD-1, pa med njima obstaja pomembna razlika: posledica odvzema pooblastila oz. odpoklica ne nastopi že po samem zakonu, ampak
šele s pravnomočnostjo sodne odločbe, ki jo izda sodišče, pristojno v postopku zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, potem ko je bila prizadetemu posamezniku dana možnost, da se izjavi in da dokaže, da je v družbi ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Izpodbijana ureditev tako - po mnenju Ustavnega sodišča - ni prekomerna, saj je posamezniku omogočeno, da v sodnem post,opku, v katerem so mu zagotovljena vsa ustavnoprocesna jamstva poštenega postopka in pravnega sredstva dokaže, da s svojim ravnanjem ni prispeval k postopku zaradi insolventnosti ali ga povzročil.
Avtor: Maja Koželj, pravna svetovalka JK Group d.o.o.
Objavljeno: junij 2013
Oznake:
pravno svetovanje
