PREMOŽENJSKI REŽIMI MED ZAKONCEMA PO NOVEM DRUŽINSKEM ZAKONIKU
S 13. 4. 2019 bo v polno veljavo stopil novi Družinski zakonik, ki bo v uveljavljen pravni sistem prinesel nekatere pomembne spremembe.
Najpomembnejša izmed vseh sprememb bo ta, da od polne uveljavitve Družinskega zakonika dalje ne bo več obvezen zakoniti premoženjski režim med zakoncema, ampak bosta zakonca lahko s pogodbo o premoženjskopravnih razmerjih svoja razmerja lahko uredila avtonomno. Zakoniti premoženjski režim med zakoncema bo veljal le, če stranki ne bosta sprejeli drugačnega dogovora.
ZAKONITI PREMOŽENJSKI REŽIM
Če se zakonca ne bosta posebej dogovorila, potem bo ob sklenitvi zakonske zveze obveljal zakonit premoženjski režim skupnega premoženja in ločenega premoženja. Družinski zakonik v opredelitev skupnega premoženja dodaja, da to ni le premoženje, ki nastaja v času trajanja zakonske zveze, ampak tudi v času trajanja življenjske skupnosti. S tem je v zakon zapisana tudi rešitev, ki je do sedaj veljala na podlagi ustaljene sodne prakse, da skupno premoženje ne nastaja več po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev.
Glede skupnega premoženja bo še vedno veljalo, da zakonca z njim upravljata in razpolagata skupaj in soglasno, lahko pa se bosta sporazumela o drugačnem upravljanju in razpolaganju. Ta sporazum pa ne sme nasprotovati pravilu, da zakonca lahko le skupaj oddata v najem, ustanovita služnost, odtujita ali obremenita stanovanje, v katerem živita in je v skupni lasti, in bi razpolaganje lahko oviralo uporabo stanovanja. Če je najemnik stanovanja le eden od zakoncev, ta ne sme odpovedati najemnega razmerja brez pisnega soglasja drugega zakonca.
Pri vlaganju v nepremičnino je do sedaj po Stvarnopravnem zakoniku veljalo, da z gradnjo na tuji nepremičnini graditelj ne pridobi stvarne pravice, niti polne obligacijske pravice za povračilo celotnega vložka, ampak le zahtevek na povračilo tistega dela vložka, za kolikor je bil lastnik z gradnjo obogaten. Bistveno je, da se je z gradnjo povečala vrednost nepremičnine. Novi Družinski zakonik pa predvideva možnost, da zakonca skleneta sporazum o obstoju in višini terjatve in njenem zavarovanju. Nova možnost predvideva, da se še pred delitvijo skupnega premoženja zavaruje pravica zakonca, ki je vlagal v tuje premoženje. Zakonec lahko tako zahteva povračilo celotnega vlaganja ali pa solastninski delež. Če takega soglasja ni mogoče doseči, pa lahko o njem odloči sodišče.
Novi Družinski zakonik ureja tudi razmerja zakoncev pri opravljanju dejavnosti. Zakonec lahko vlaga v podjetje ali gospodarsko družbo drugega zakonca, ki predstavlja njegovo posebno premoženje. Obliko udeležbe takega vlaganja morata zakonca urediti s pogodbo. Če take pogodbe ni, se uporabi pravila obligacijskega prava o družbeni pogodbi in nastane solastnina. Deleži bodo tako matematično določeni. Zakonca pa lahko tudi skupaj opravljata pridobitno dejavnost, v tem primeru se o razmerjih lahko dogovorita s pogodbo. Če se o tem ne dogovorita, velja režim, ki sta ga vzpostavila s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerji. Če tudi tega zakonca nista uredila s pogodbo, potem se uporabijo pravila zakonitega premoženjskega režima.
Če torej zakonca ne skleneta pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerji, velja zakoniti pravni režim, od katerega ni mogoče odstopiti s konkludentnim ravnanjem. Ni mogoče ustanoviti pogodbenega režima na način, da eden od zakoncev odpre nov bančni račun in nanj nalaga sredstva, ki bi jih štel za posebno premoženje. Takšno premoženje bi še vedno spadalo v skupno premoženje.
POGODBENI PREMOŽENJSKI REŽIM
Najpomembnejša novost, ki jo prinaša novi Družinski zakonik, je pogodba o urejanju premoženjskopravnih razmerij. To pogodbo lahko sklenejo zakonci ali pa zunajzakonski partnerji ter partnerji v sklenjeni in nesklenjeni partnerski skupnosti. Skleniti jo bo mogoče v času trajanja zakonske zveze ali partnerske skupnosti pa tudi pred njo. Z njo bo mogoče urejati premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze in za primer razveze zakonske zveze, ne pa tudi za primer smrti. Dogovori o usodi premoženja zakoncev po smrti s pogodbo še vedno ne bodo dovoljeni.
Pogodbo bo potrebno, enako kot vse druge pogodbe med zakonci, skleniti v notarski obliki. Notar bo pred sklenitvijo pogodbe zakonca moral seznaniti z zakonitim premoženjskim režimom in ju poučiti o njunih pravicah in obveznostih. Poleg tega pa Družinski zakonik notarju nalaga tudi obveznost nepristranskega svetovanja.
Po sklenitvi pogodbe oziroma po predložitvi izpiska iz matičnega registra bo imel notar dolžnost, da pri Notarski zbornici zahteva vpis pogodbe v novo ustanovljen register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerji, ki ga vodi Notarska zbornica. Izpisek iz matičnega registra bosta zakonca morala notarju posredovati sama. Z vpisom pogodbe v register bo zagotovljena publiciteta dejstva, da sta sklenila takšno pogodbo, drugače pa bo veljala izpodbojna domneva, da zanju velja zakoniti premoženjski režim.
Še vedno pa bo veljalo, da zakonca svojih premoženjskih razmerij ne smeta urejati v nasprotju s prisilnimi predpisi. Primeroma njun dogovor ne sme nasprotovati določbam Družinskega zakonika o preživninski obveznosti, o skupnem domu, o prispevanju za skupne potrebe, o vračanju daril in podobno.
Svetovanje in sestavo pogodb nudimo tudi pri JK Group! Svoje vprašanje lahko postavite tukaj.
Avtor: Pravna pisarna JK GROUP, Polona Žibert
Objavljeno: 10.7.2018
Oznake:
