Odvzem premoženja nezakonitega izvora (strokovni članek)
Država nas ni presenetila z zategovanjem pasu in paketom davčnih novosti, sprejetih z Zakonom o uravnoteženju javnih financ. Nekako ob robu tega zategovanja pasu pa je ostalo dejstvo, da je začel s 1. 5. 2012 veljati tudi lani sprejeti Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Ta bo državi omogočil, da si bo na podlagi finančne preiskave prisvojila premoženje državljanov. Razlog za preiskavo je že sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in da njegova skupna vrednost presega 50.000 €.
Postopek finančne preiskave
Finančna preiskava je postopek, ki ga odredi državni tožilec, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec ali zapustnik storil eno od v zakonu naštetih kaznivih dejanj in ima v lasti, posesti, uporabi ali uživanju premoženje, za katero se sumi, da je nezakonitega izvora, vendar ni neposredno pridobljeno s konkretnim dejanjem, ki se preiskuje. Preiskava sicer teče po pravilih kazenskega postopka in lahko traja največ leto in pol. Sama preiskava pa še ne pomeni odvzema premoženja, ker mora po koncu preiskave državni tožilec začeti pravdni postopek za odvzem premoženja.
Postopek odvzema premoženja
Postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora je pravdni postopek. Začne se s tožbo, ki jo zoper lastnika vloži državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije. Pri tem je vsaj delno omiljena represija države, saj ta postopek teče pred civilnim sodiščem. Kljub temu je treba opozoriti na prevaljeno breme dokazovanja. Obdolženec mora namreč dokazati, da je bil s svojimi legalnimi dohodki sposoben pridobiti premoženje take vrednosti, kot se ocenjuje. V nasprotnem primeru velja domneva, da je bilo premoženje pridobljeno nezakonito, seveda ob pogoju na sum storitve kaznivega dejanja z liste.
Začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora
Sodišče lahko v določenih primerih na predlog državnega tožilca odredi tudi začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora. S tem se že med samim postopkom obdolžencu ali osumljencu odvzame premoženje, za katero obstaja sum, da je nezakonito pridobljeno. Glede na dolžino postopkov v Sloveniji je taka ureditev zaskrbljujoča. S tem je namreč omogočeno, da sodišče odredi zaseg premoženja, še preden je postopek končan in se tako izroči v upravljanje državnim in paradržavnim organizacijam. Po končanem postopku, če mu premoženje ni bilo odvzeto, ima lastnik sicer pravico od Republike Slovenije zahtevati vračilo premoženja in povračilo škode. Vprašljiv pa je praktični vidik take ureditve vračanja premoženja iz rok države in njenih organizacij nazaj v roke lastnika.
Uvajanje novih evidenc
In še to! Država s tem zakonom uvaja tudi nove evidence, ki vključujejo vse osnovne osebne podatke fizičnih oseb: ime in priimek, vzdevek, datum in kraj rojstva, podatke o prebivališču, EMŠO, davčno številko in podatke o zastopniku. Poleg teh pa tudi podatke o premoženju državljanov. Evidenco vodi organ, pristojen za hrambo in upravljanje začasno zavarovanega oziroma začasno odvzetega premoženja, glede na naravo premoženja in premoženjskih pravic. Kot je razbrati iz besedila zakona, pomeni to vsaj pet novih evidenc pri različnih organih.
Avtor: Mitja Levstek, JK Group, pravno in davčno svetovanje d.o.o.
Objavljeno:
Oznake:
