Kdaj potrebujete soglasje posameznika za objavo fotografije?
Organizirate dogodek, pa niste prepričani, ali lahko tam posnete fotografije objavite v internem časopisu, spletni strani, na Facebook, Linkedin strani …?
Odgovor ni povsem preprost. Krovni zakon na področju varstva osebnih podatkov je ZVOP-1, ki pravi, da je fotografija, posneta na določenem dogodku interne ali javne narave, lahko opredeljena kot
zbirka osebnih podatkov in tako predmet varstva osebnih podatkov. Po ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, zbirka osebnih podatkov pa je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek.
Kdaj se šteje fotografija za osebni podatek po ZVOP-1?
Fotografija vsebuje množico dokaj natančnih lastnosti posameznika in s tem dovoljšno množico osebnih podatkov za
natančno določitev posameznika. To pomeni, da lahko objavljeno fotografijo opredelimo kot zbirko podatkov, če lahko brez večjega truda in porabe časa ugotovimo identiteto posameznika na fotografiji; posameznik je določljiv, če je na sliki jasno razviden, če ob sliki zapišemo njegovo ime, kraj ali ime dogodka ali če je fotografija objavljena v internem glasilu, kjer se bralci med seboj dobro poznajo, saj je tako oseba na fotografiji hitro prepoznana. Če je temu tako, govorimo o fotografiji kot o zbirki osebnih podatkov in za njeno objavo potrebujemo
ustrezno pravno podlago v zakonu ali
soglasje osebe na sliki. Ni pa to omejeno zgolj na opisan primer, saj je potrebno po posameznem primeru smiselno presoditi situacijo in ukrepati okoliščinam primerno.
Ali lahko objavimo, če je na fotografiji več oseb po ZVOP-1?
Še vedno govorimo, da fotografija lahko vsebuje osebne podatke. Kako se torej zaščititi, da upoštevamo zakonodajo in ne tvegamo? Potrebujemo privolitev vseh prisotnih na fotografiji. Samo dejanje privolitve pa je je veliko širša in raznobarvna tema. Privolitev je lahko pisna, ustna ali pa je razvidna iz samega dejanja posameznika (npr. oseba se je nastavila objektivu), posameznik pa mora biti predhodo pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (pri čemer obdelava pomeni tudi objava). V primeru, da niste vešči prepoznavanja ali je bila privolitev resnično podana (pisno ali konkludentno), vam priporočamo, da se posvetujete s pravnim strokovnjakom. Potrebno je opozoriti, da privolitev velja le za dogovorjeni čas, način in namen objave, za katere je bila dana.
Razlika med javnim in zasebnim sektorjem.
Pravila obdelave osebnih podatkov pa se razlikujejo tudi za javni in zasebni sektor; javni sektor sme obdelovati osebne podatke le, če tako določa zakon, pri čemer pa lahko zasebni sektor osebne podatke obdeluje bodisi na podlagi zakona bodisi na podlagi osebne privolitve posameznika.
Je poznavanje ZVOP-1 dovolj?
Ob vsem navedenem moramo biti pozorni ne le na določbe ZVOP-1, ampak tudi na posamezikovo pravico do zasebnosti oz. na pravico do lastne podobe, pri čemer se slednja drugače uporablja za osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (npr. politki) in osebnosti, ki so za javnost pomembne za javnost le začasno, zaradi svoje povezanosti z določenim dogodkom. Torej vse zgoraj naštete nasvete uporabljajte previdno in se prej posvetujte s pravnikom.
Fotografiranje je lahko tudi kaznivo!
Neupravičeno fotografiranje pa v določenih primerih lahko pomeni tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika, ki ima lahko za posledico tudi zaporno kazen. Posameznik, ki meni, da so bile z objavo fotografije kršene njegove osebnostne pravice, pa lahko od sodišča zahteva, da se fotografija odstrani, v določenih primerih pa zahteva tudi odškodnino.
Avtor: Petra Lovišček, JK Skupina d.o.o.
Objavljeno:
Oznake:
