Kako uspešno izterjati dolg? 2.del
Pri poslovanju je najpomembnejši del za podjetja realizacija plačila za svoje storitve oziroma proizvode. V času recesije je vse več plačilne nediscipline, zaradi česar trpi redno poslovanje družb. Izterjava dolga pa ni tako nemogoča, kot se morda zdi na prvi pogled.
Upravljanje s terjatvami
V dobi modernega poslovanja, še posebej pa v zadnjem času, ko je nastopila finančna kriza, je zavladala velika finančna nedisciplina. Dogaja se, da se tudi podjetja, ki dobro poslujejo, znajdejo na robu zloma. Mnoga podjetja tako iščejo učinkovit sistem za odpravljanje tovrstnih težav. V zadnjem času se je kot najučinkovitejši sistem izkazalo t.i. upravljanje s terjatvami. Upravljanje s terjatvami zajema:
- optimalen, pregleden in kakovosten nadzor nad terjatvami,
- pravočasno in učinkovito odzivanje na dolg,
- čim boljše zavarovanje terjatev,
- preverjanje bonitete in referenc,
- ustrezen informacijski sistem.
Zavarovanje terjatev
Najboljša zaščita je preventivno delovanje, kar pomeni, da moramo pred začetkom poslovanja z novim poslovnim partnerjem preveriti, s kom sploh poslujemo. Preveri se ga lahko v različnih medijih, na podlagi katerih bo razvidno, ali gre za neko družbo, ki se veliko oglašuje in si ne more privoščiti plačilne nediscipline, saj bi sicer izgubil veliko poslovnih partnerjev in s tem tvegal upad poslovanja; nadalje predlagamo preveritev s pridobivanjem mnenj njegovih poslovnih partnerjev in v končni fazi pridobivanje bonitet s strani specializirane družbe (npr. Bonitetna hiša i, d.o.o., Ljubljana).
V kolikor se izkaže, da je bodoči poslovni partner družba brez bonitet (npr. nova družba) oziroma se o njegovi plačilni disciplini ne ve kaj dosti, predlagamo višjo stopnjo previdnosti. Vendar pa to še ni razlog, da z njim ne bi poslovali. Za zagotovitev plačila imamo namreč na voljo več vrst zavarovanj. Na tem mestu je treba posebej izpostaviti možnost predplačila za dobavo blaga oziroma opravo storitev. Na ta način smo del ali celotno plačilo dobili že pred izvedbo posla, zato ni razloga, da s tem poslovnim partnerjem ne bi poslovali. Drugi načini zavarovanja so še pridobitev menice s podpisano menično izjavo, izjava dolžnikovega poroka, zastavna pravica na kakšnem dolžnikovem premoženju (premičnina, nepremičnina), ...
Evidenca terjatev in dolžnikov
Cilja izterjave dolga sta dva:
- dogovor z dolžnikom o plačilu dolga in realizacija plačila ter
- zagotavljanje plačila brez izterjave v prihodnje.
Za uspešno izterjavo dolga je primarno treba voditi podrobno evidenco o kupcih in terjatvah. Šele popoln pregled nad terjatvami daje podlago za uspešno izterjavo le-teh. Po zapadlosti terjatev so izrednega pomena priprave na izterjavo. V tej fazi je pomembno poznavanje premoženjskega stanja in drugih okoliščin dolžnika, ki vplivajo na plačilo dolga.
O vseh terjatvah in dolžnikih je treba torej voditi podrobno evidenco. Priporočamo, da se za to vodita ločeni evidenci. V evidenci o terjatvah je treba voditi vse terjatve in vse podatke, ki se nanašajo na posamezno terjatev:
- številka računa,
- znesek računa,
- datum izdaje računa,
- datum zapadlosti,
- datum oprave storitve,
- specifikacija računa (opis storitve oziroma prodaje blaga, okoliščine posla),
- datum izpisa odprtih postavk,
- datum prvega opomina,
- datum opomina pred tožbo,
- datum začetka postopka sodne izterjave dolga – izvršba,
- datum plačila računa in število dni zamude plačila po zapadlosti,
- status terjatve (nezapadla/zapadla/plačana),
- znesek zamudnih obresti,
- stroške z izterjavo dolga,
- opombe glede terjatve (dogovor o nižjem plačilu, dogovor o obročnem plačilu, odloženem plačilu, ...).
Evidenco je treba voditi tudi za vse dolžnike, v njej pa moramo voditi zlasti podatke o skupni višini dolga posameznega dolžnika, plačilni disciplini posameznega dolžnika in druge okoliščine, ki so pomembne za finančno poslovanje dolžnika. V kolikor se je plačilna disciplina posameznega dolžnika poslabšala, priporočamo, da v tem razmerju ustrezno spremenite sistem plačevanja oziroma z njim več ne poslujete.
Koraki izterjave
Po ugotovitvi neplačanega zapadlega dolga, je treba začeti z izterjavo oziroma realizacijo plačila dolga. V prvi fazi je treba dolžniku po zapadlosti dolga (v cca. 3 dneh) poslati pisni izpis odprtih postavk. V izpisu odprtih postavk se dolžnika vljudno opomni na obstoj dolga in obveznost njegovega plačila. Navajanja roka izpolnitve ne priporočamo.
V kolikor v roku 5 dni od izpisa odprtih postavk dolg ni poravnan, pošljite prvi opomin ter dolžnika opomnite na izpolnitev njegove obveznosti v določenem roku (odvisno od višine dolga). V opominu dolžnika opomnite na višino dolga ter na natečene zamudne obresti in dosedanje stroške s samo izterjavo. V primeru neuspešnega izteka dodatnega izpolnitvenega roka je treba dolžnika poklicati po telefonu ter ga tako opomniti na njegovo obveznost in ugotoviti razloge neplačila.
Navadno se dolgovi plačajo že po prvem opominu, vendar pa ni vedno tako. V primeru neuspešnosti prvega opomina je treba dolžniku poslati opomin pred tožbo. V opominu pred tožbo se, podobno kot v prvem opominu, dolžnika opomni na obstoj in višino zapadlega dolga, znesek natečenih zamudnih obresti in dosedanje stroške izterjave. V opominu je treba določiti dodatni rok za izpolnitev dolga, ki je odvisen od prakse posameznega upnika, in dolžnika opozoriti na posledice neplačila – sodno izterjavo dolga.
V samem postopku izterjave se lahko izkaže, da dolžnik dolga zaradi insolventnosti ne bo mogel poravnati v celoti, ali pa ga ne bo mogel poravnati v enem obroku. Iz tega razloga predlagamo, da se z dolžnikom z izvensodnim dogovorom dogovorite za obročno plačilo ali za nižje plačilo. Vsekakor predlagamo, da z dolžnikom sklenete še ustrezno zavarovanje izpolnitve dogovora (npr. menica).
Izterjava preko zunanjih svetovalcev
V kolikor propadejo vsa prizadevanja izterjave dolga z lastnimi sredstvi, priporočamo izterjavo dolga preko zunanjih svetovalcev oziroma pravnih pisarn. Tovrstna izterjava dolga namreč izraža višjo stopnjo resnosti ter tako psihološko učinkuje na dolžnika. Pravne pisarne imajo namreč na tem področju ogromno izkušenj in tako tudi visok odstotek izterjanih terjatev. Navadno se dolg izterja že izvensodno, v kolikor pa to ni mogoče, se poseže po pravnih sredstvih. Na tem mestu je treba opozoriti, da je izterjava dolga precej bolj uspešna, če se zadevo preda zunanjim svetovalcem v začetni fazi izterjave.
Sodna izterjava dolga
Navadno se dolgovi plačajo že v postopku izvensodne izterjave dolga, v zadnjem času pa so vedno bolj pogosti primeri, ko je ta postopek neuspešen. V tem primeru se začne s postopkom sodne izterjave – izvršbe. Pri tem je treba opozoriti, da je sodno mogoče izterjati le zapadle terjatve. Sam postopek lahko začne upnik sam ali preko pooblaščenca z vložitvijo predloga za izvršbo, ki se lahko sedaj opravi tudi preko spleta (
https://covl.sodisce.si/eizvrsbe/eizvrsbe/Inv/mainAction.do).
Postopek se začne z vložitvijo predloga za izvršbo, na katerem se navede znesek dolga in možna je tudi izvršba na podlagi izvršilnega naslova), iz katere je razviden obstoj in višina dolga. V predlogu se navede tudi predlog, na katero dolžnikovo premoženje naj se poseže. Verodostojna listina je opredeljena v 23. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju:
- faktura (tudi obračun obresti),
- menica in ček s protestom,
- javna listina,
- izpisek iz poslovnih knjig, ki ga je overila odgovorna oseba,
- overjena zasebna listina in
- listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.
Po prejemu predloga za izvršbo sodišče izda sklep o izvršbi. V sklepu o izvršbi sodišče odloči o načinu izvršbe (npr. rubež denarnih sredstev) ter dolžnika opozori na možnost vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi. Ugovor se lahko vloži v 8 dneh po prejemu sklepa o izvršbi (3 dni v meničnih in čekovnih sporih). V kolikor dolžnik izpodbija sklep o izvršbi, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če je za to pristojno, sicer pa zadevo odstopi v pravdanje pristojnemu sodišču.
V primeru postopka pred sodiščem je treba opozoriti, da se lahko upnik zastopa sam, vendar tako delovanje odsvetujemo. Predlagamo, da v primeru sodnega spora imenujete pooblaščenca (imeti mora opravljen pravniški državni izpit), saj lahko s selekcijo relevantnih dokazov v največji meri pripomore k za vas ugodnem izidu.
Prodaja terjatve – faktoring
V kolikor upnik potrebuje likvidna sredstva še pred zapadlostjo terjatve, ima na voljo prodajo svoje terjatve – faktoring. Faktoring oziroma odkup terjatev je moderna finančna storitev, ki podjetju omogoča predčasno financiranje na podlagi odstopa (prodaje) kratkoročnih, nespornih in nezapadlih terjatev v korist specializirane družbe (navadno banka). Terjatev se proda po ceni, ki je glede na okoliščine ustrezno nižja od višine terjatve, likvidna sredstva pa upnik dobi takoj ob prodaji (oziroma po dogovoru). Na tem mestu je treba opozoriti, da se prodaja terjatve nanaša samo na nedospele terjatve.
Namesto sklepa
Iz navedenega lahko zaključimo, da je najbolj pomemben dejavnik pri dosledni realizaciji plačil poslovanje s poslovnim partnerjem, ki ima dobro plačilno disciplino. V primeru povečane plačilne nediscipline predlagamo, da za upravljanje z dolgovi najamete zunanje svetovalce, saj je odstotek uspešno izterjanih terjatev zavidljivo visok, kar je predvsem posledica psihološkega efekta. Zadnja varovalka je izterjava dolga preko sodišča, katere uspešnost pa je odvisna predvsem od doslednosti dokumentiranja poslovnih dogodkov (račun, specifikacija, spremni dokument.
Avtor:
Objavljeno: Kapital 8.12.2008
Oznake:
