Kaj lahko stori delodajalec v času izbruha koronavirusa?

 

Izbruh koronavirusa je ohromil gospodarstvo, mnoga podjetja, zlasti tista, ki so jih državni ukrepi za zajezitev epidemije najbolj prizadeli, pa iščejo rešitve  kako prebroditi težko ob obdobje. 
V tem članku ponujamo odgovore na najbolj pogosta vprašanja, ki se zastavljajo delodajalcem, v tem obdobju.
Pri urejanju delovnih razmerij v tem obdobju, naj delodajalci upoštevajo navodila pristojnih institucij in ravnajo tako da bo delovno okolje za delavce varno. Za podrobnejši seznam navodil in ukrepov za ureditev delovnega mesta, priporočamo redno spremljanje spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

1.    Kakšne možnosti ima delodajalec na voljo glede organizacije dela?

Delodajalcu so na voljo naslednji ukrepi za reorganizacijo dela v času izrednih razmer:

a)    Odreditev dela od doma

Kadar je to mogoče ima delodajalec pravico, enostransko odrediti delo od doma. Takšna odreditev je možna le za čas trajanja izrednih razmer. V tem primeru delodajalcu ni potrebno sklepati nove pogodbe o zaposlitvi; priporočljivo pa je, da se dogovorijo medsebojne pravice in obveznosti. To lahko delodajalci uredijo tudi s sprejemom pravilnika o delu na domu. Delodajalec je v tem primeru o delu na domu dolžan obvestiti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; obvestilo naj obsega naslednje informacije: poimenski seznam delavcev, skupno število delavcev, ki opravljajo delo na domu, opis dela, ki ga delavci opravljajo, kraj opravljanja dela in predvideno trajanje dela na domu.

b)    Odsotnost delavca na zahtevo delodajalca

Gre za varnostni ukrep, kjer je delavec, na zahtevo delodajalca, odsoten z delovnega mesta. Delodajalec je v tem primeru delavcu dolžan zagotoviti 100% nadomestilo plače.

c)    Odreditev drugega dela

Delodajalec sme, v času izrednih okoliščin, delavcu odrediti drugo delo, ki ne izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Takšna odreditev drugega dela je časovno omejena na čas trajanja izrednih razmer, delavec pa je upravičen do 100% nadomestila plače, v primeru pa, ko delavec opravlja bolje plačano delo, je upravičen do plačila, ki je vezano na delo, ki ga opravlja.

d)    Začasna prerazporeditev delovnega časa

Delodajalcem je omogočena začasno prerazporeditev delovnega časa, kjer delavec opravlja delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. To pomeni, da v določenem obdobju opravijo manjše število ur, ki pa so jih kasneje dolžni nadoknaditi. Delavci so manjko dolžni nadoknaditi v 6ih mesecih. Delavci so upravičeni do polnega plačila ves čas trajanja prerazporeditve delovnega časa.

2.    Ali lahko delodajalec odredi dopust?

a)    Enostranska odreditev dopusta

Dopust je namenjen počitku, rekreaciji in usklajevanju družinskih obveznosti delavca, zato enostranska odreditev dopusta ni mogoča. Koriščenje dopusta je mogoče le v dogovoru z delavcem. Delodajalci imajo sicer možnost, da se odločijo za kolektivni dopust, vendar je potrebno pri odreditvi dopusta postopati previdno, saj kolektivnega dopusta ni mogoče odrediti za celoten dopust delavca, saj mora delavcu dopust ostati, da ga lahko izkoristi za počitek.

Prav tako ni možna odreditev neplačanega dopusta; tudi ta je možen le v dogovoru z delavcem in je prvotno namenjen za izpolnjevanje delavčevih želja (npr. po dodatnem izobraževanju).

3.    Kdaj ima delavec pravico do odsotnosti z dela in kakšne so finančne posledice za delodajalca?

a)    Odsotnost zaradi varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol

S 16.3.2020 so se zaprle vse šole, vrtci in druge vzgojno – varstvene ustanove. Delavcem, ki imajo otroka/otroke, pripada pravica do odsotnosti z dela, zaradi zagotavljanja varstva. Delodajalec ima dolžnost kriti 50% plače, vendar ne manj kot 70% minimalne plače; tj. 975,30 EUR. To pravico lahko koristi eden od staršev, ki ima otroke do starosti 5. razreda osnovne šole.

b)    Odsotnost zaradi karantene

Delavci, ki jim je bila odrejena karantena na podlagi odločbe ministra za zdravje, imajo pravico do odsotnosti in nadomestila v višini 80% plače, ki ga v celoti krije država.

c)    Odsotnost okuženega delavca

Okuženi delavec koristi bolniški stalež, pri čemer nadomestilo že od prvega dne staleža prevzame ZZZS.

4.    Kaj lahko stori delodajalec, ki delavcem ne more zagotavljati dela?

a)    Odreditev čakanja na domu

Delodajalec sme iz poslovnih razlogov, delavcem odrediti čakanje na domu. V tem obdobju so delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80%, ki ga krije delodajalec. čakanje na domu delodajalec odredi pisno, pri čemer ima delodajalec pravico, da delavce, ki čakajo rotira z delavci, ki delajo.

V postopku sprejema je interventni zakon, ki spreminja ta institut. V spodnji tabeli so prikazane ključne razlike med zdajšnjo ureditvijo in predvidenim besedilom interventnega zakona.

Ukrep	Veljavna zakonodaja	Predlog interventnega zakona
Povračilo nadomestila plače s strani države	Ne	Da, 40% vendar ne več kot 892,50 EUR
Prepoved odpuščanja	Ne	Da, šest mesecev po začetku čakanja na delo

b)    Odpoved iz poslovnih razlogov

V skrajnem primeru je delodajalcem na voljo tudi odpoved iz poslovnih razlogov. Kadar gre za odpuščanje večjega števila delavcev (tj. najmanj 10, če delodajalec zaposluje vsaj 20 delavcev), je potrebno izpeljati postopek s sindikati in zavodom za zaposlovanje.

---

Avtor: Ana Antunićević, pravna svetovalka JK Group
 
Objavljeno: 18.3.2020

Oznake: pogodba o zaposlitvi, corona, odpoved, delo od doma, prerazporeditev delovnega časa, čakanje, dopust, odsotnost delavca