IT pogodba za cloud computing (storitve v oblaku)
Pogodba mora biti kompleksnejša kot običajna IT pogodba
Ponudniki IT storitev v oblaku ponujajo novo stopnjo razvoja IT storitev. Podjetja iščejo stroškovno učinkovite IT rešitve. Je to obljubljena nova dežela za oboje? Potrebno se je zavedati vsega kar prinaša.
Še 1980 smo poznali velike centralizirane računalniške sisteme. Nato so PC-ji računalništvo pripeljali v vsak dom in omogočili individualno upravljanje s sistemi. Sedaj se z računalniškimi oblaki zopet pojavlja težnja po centralizaciji sistemov.
Poslovanje v oblaku omogoča nižje stroške. To izhaja predvsem iz souporabe večjih strežnikov, cenejše licence, enotnega vzdrževanja, ne potrebujemo več računalniške infrastrukture za vsakega uporabnika in plačamo le dejansko porabljene kapacitete, obdelavo in shranjevanje podatkov (»plačilo po uporabi«). Z računalniškim oblakom se ukinjajo prekomerne naložbe v IT infrastrukturo podjetja. Dosedanje naložbe za vzpostavitev sistema v podjetju so bile namreč le redko 100% izrabljene. V oblaku je torej možno plačati storitve le za toliko uporabnikov kot jih imate. Sproti lahko prilagajate velikost uporabe oblaka glede na spremembe v podjetju.
Je poslovanje v oblaku ustrezno za vse?
Nižji stroški in prilagodljivost vsakemu podjetju ustrezata. Potrebno pa je upoštevati, da se odrečemo določeni kontroli nad IT sistemom. Odzivnost je običajno počasnejša, tudi dostopnost je lahko problem. Slednje je včasih tudi popolnoma izven kontrole ponudnika.
Zahteva po novih pogodbah
Zaradi omenjenih in še drugih tveganj je potrebno dobro urediti pogodbo s ponudnikom IT storitev v oblaku. Logično je, da dosedanje IT pogodbe in način razmišljanja ne zadoščajo. Pravnik oz. direktor, ki izdelujeta ali pregledujeta tovrstno pogodbo bosta morala spoznati nove zakone in sodno prakso ter globlje spoznati nove informacijske tehnologije in procese.
Pri urejanju razmerja s ponudniki je v pogodbi so največkrat pomanjkljivosti pri naslednjih določbah:
1.
Odzivne roke za popravila; potrebno se je dogovoriti o potrebnih odzivnih rokih in plačilih za njih. Posebej se lahko dogovorijo odzivni roki v delovnem času in izven njega. V večini podjetij ne potrebujejo enakega roka ves čas. Tak dogovor običajno pomeni cenejšo storitev.
2.
Določiti kršitve, ki privedejo do odpovedi pogodbe in določiti kršitve, ki ne privedejo do odpovedi pogodbe, temveč so njihova posledica pogodbena kazen (penali). Pomembno je, da so kršitve merljive in dokazljive (sicer so neizterljive)! Vsaka kršitev naj ne vodi v odpoved pogodbe, še posebej, če so določbe zelo stroge.
3.
Kodiranje podatkov, uporabniki sistema, varovanje in menjava gesel.
4.
Zamude zaradi višje sile (hitrost ali razpoložljivost internet povezave, razpoložljivost osebja). Pri opredelitvi višje sile je nujno biti natančen, saj v praksi prav tu nastajajo večji spori, ki se dolgo in neproduktivno zavlečejo.
5.
Določiti termine za redne posodobitve in popravke. Vedno se pojavijo tudi izredni posegi, kjer je ponudniku potrebno iti nasproti z razumevanjem, saj ni sistema, ki bi deloval brez napak. Potrebno pa je točno določiti odzivni čas odprave napak in način obveščanja.
6.
Določiti obveznost back-up-iranja. Potrebno je natančno določiti izvajalca back-up-a, obliko in delo, ki je potrebno, da se iz back-up-a vzpostavi prvotno stanje, sistem in vsebine. Nujno je, da smo pri opredelitvi natančni, saj se v praksi velikokrat pojavijo različna tolmačenja in razumevanja.
7.
Opisan naj bo alociran sekundarni sistem, ki omogoča prevzem delovanja sistema ob padcu primarnega.
8.
Določiti naloge in odgovornosti za ustrezno zavarovanje občutljivih podatkov, osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti, digitalnih vsebin (bodite konkretni).
Klasična IT pogodba kot osnova ne zadošča za ureditev pogodbe o najemu storitev računalništva v oblaku. Kaj je novega? Bodimo realni - ne gre za revolucijo. Podobno izkušnjo imajo že številni spletni portali, ki so strežnike iz lastne lokacije selili v kolokacijo ali celo v najem strežniških kapacitet. ter sklenili pogodbo o kolokaciji in pogodbo o najemu zmogljivosti. Pogodba za najem IT storitev v oblaku je sicer s pravnega vidika kompleksnejša, vendar zasleduje podobno logiko in razmišljanje.
Avtor: Boris Kozlevčar, pravna pisarna JK GROUP
Objavljeno: Računalniške novice marec 2011)
Oznake:
