Elektronski računi in hramba - po predvideni spremembi ZDDV-1
Državni zbor je dne 23.10.2012 sprejel spremembo Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Ur. l. RS, št. 117/2006 in naslednji). Ena od pomembnih sprememb, ki jo novela prinaša, je sprememba predpisane oblike elektronskega računa in način njegove hrambe. Novela prične veljati 1. januarja 2013.
Hramba elektronskega računa po starem
Po dosedanjem tolmačenju 84. in 86. člena ZDDV-1 za DURS ni bilo dovolj, da zavezanec hrani račune zgolj v elektronski obliki. Tudi, če se prejemnik strinja z izdajo računa v elektronski obliki (npr. PDF), mora izdajatelj za svojo evidenco narediti fizični izpis in ga hraniti kot listino.
Hramba in oblika elektronskega računa po novem
Po predvideni spremembi lahko besedilo ZDDV-1 tolmačimo v smislu, da se lahko izdajatelj odloči, da bo elektronsko izdane račune hranil zgolj elektronsko. Pri tem bo moral zavezanec še vedno zagotoviti pristnost in istovetnost računa v elektronski obliki, kar bo zagotovljeno z elektronskim podpisom ali z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI).
Podlago za hrambo elektronskih računov v elektronski obliki najdemo v spremembi obeh omenjenih členov zakona. Najprej v spremenjenem 2. odstavku 84. člena ZDDV-1, ki se po novem glasi: „(2) Elektronski račun je za namene tega zakona račun, ki vsebuje predpisane podatke v skladu s tem zakonom in ki je bil izdan in prejet v kateri koli elektronski obliki.“ S tem v zvezi ima bistven pomen tudi sprememba 3. odstavka 86. člena ZDDV-1, ki po novem določa, da mora davčni zavezanec, zaradi zagotovitve pogojev pristnost izvora, celovitosti vsebine in čitljivost računa, račune
hraniti v svoji izvirni, papirnati ali elektronski obliki, v kateri so bili poslani ali dani na razpolago.
Po našem razumevanju navedenih sprememb tako po novem
(od 1.1.2013) ne bo več potrebno, da bi zavezanec moral račun, ki je bil izdan v elektronski obliki, izpisati in ga fizično hraniti kot listino, kot je bilo to potrebno do sedaj. Predpisana tudi ni elektronska oblika, tj. oblika datoteke, v kateri mora zavezanec listino hraniti. Zavezanec mora zagotoviti le, da je razvidna pristnost in istovetnost med listino, ki jo je poslal prejemniku, ter listino, ki jo hrani sam. V primeru, da bo datoteke hranil sam datoteke, bo moral to zagotoviti z digitalnim podpisom in na nek način tudi z zaklepanjem datoteke, ki bo v smislu davčnih predpisov preprečevalo njeno nadaljnje urejanje. Druga in morda tudi bolj praktična možnost je uporaba tržnih storitev ponudnikov elektronske izmenjave podatkov.
Na praktično uporabo citiranih določb zakona in DURS-ovo razlago o njihovi uporabi v praksi pa bomo morali še malce počakati.
Avtor: svetovalci pravne pisarne JK Group
Objavljeno: 5. novembra 2012
Oznake:
