Delo in zaposlovanje na črno - veliko hrupa za nič?
Mnogo žolčnih odzivov je bila deležna vladna napoved novega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, predvsem zato, ker naj bi omejil možnosti t.i. sosedske pomoči in s tem zatrl čut solidarnosti kot zadnje tkivo, ki slovensko družbo še drži skupaj.
V prejšnjem tednu je bil naš sodelavec kot osrednji gost nove oddaje Trikotnik povabljen na RTV Slovenija k snemanju pilotne oddaje (ali in kdaj bo predvajana, če bo, še ni znano), da bi pomagal pojasniti nekatere pojme in rešitve novega zakona.
Že na začetku je treba jasno in glasno povedati: to ni nov zakon, to so predvsem kozmetični popravki že veljavnega ZPDZC, ki velja že skoraj 11 let in ki vsebuje vse glavne rešitve, ki so predstavljene tudi v predlogu, vključno z za mnoge tako sporno sosedsko pomočjo (ki je, mimogrede, dovoljena izjema od dela na črno, seveda pod določenimi pogoji; eden je recimo ta, da mora biti brezplačna).
Besedičenje države o tem, kako je ureditev tega področja eden od mehanizmov oživljanja ekonomije, je pesek v oči gospodarskim subjektom, ki jih zastopata predvsem Obrtna in Gospodarska zbornica.
Prvič zato, ker se je sistem nadzora še pri mnogo hujših kršitvah (množična teptanja delavskih pravic, neplačevanje prispevkov za socialno varnost, …) pokazal za obupno neučinkovitega, in ker tudi nova pooblastila in nov nadzorni organ (Carinska uprava) tega ne bodo spremenili.
Drugič pa zato, ker se zmotno ustvarja vtis, da se s preganjanjem dela na črno preganjajo tudi davčne utaje. Morda res, a zgolj posredno. Temeljna definicija (prepovedanega) dela na črno namreč ni delo, za katero ponudnik ni izdal računa ali ni odvedel davkov, pač pa delo, ki ga ponudnik nima določenega v svojem temeljnem aktu! Pri čemer je znano, da je določitev dejavnosti v temeljnem aktu gospodarskega subjekta nekaj, kar je pogosto prepuščeno naključju oziroma izvedeno po principu “kaj bi še lahko dopisali?”, vsekakor pa to ni neka resna gospodarska ali pravna kategorija. Bizarno? Vsekakor.
Želi pa država očitno poskrbeti, da bodo nadzorni organi (to pa je v predlogu zares novo) lahko privili “malega človeka”. Naročnik storitve, ki predstavlja delo na črno, je po predlogu soudeleženec dela na črno in se ga lahko kaznuje z globo 1.000 EUR. Ko boste torej naslednjič naročali “mojstre”, da vam kaj postorijo v hiši ali na vrtu, naj vam najprej pokažejo svoj temeljni akt, in to zadnjo veljavno verzijo (dejavnosti se lahko namreč kadarkoli spremenijo), da vidite, če sploh smejo izvajati storitve, ki jih potrebujete. Bizarno? Vsekakor.
Avtor:
Objavljeno: 7.2.2011
Oznake:
